Učenje na daljavo: nauk o glasbi – prof. Bernard Prešern

DUROVA LESTVICA

V prejšnjem zapisu o lestvicah sem na splošno že povedal, zakaj je poznavanje lestvic pomembno – da nam olajša branje not in omogoči globlje razumevanje glasbenega dogajanja v skladbi, ki jo igramo.

Durova in molova lestvica sta (v zahodnem kulturnem prostoru) najbolj pogosto uporabljani lestvici.  Ko rečem, da sta to najbolj uporabljeni lestvici, s tem mislim, da so skladatelji uporabili ti dve lestvici kot podlago, za izbor tonskega materiala za njihove skladbe. Ali bolj enostavno rečeno – večinoma skladatelji črpajo material (tone) za svoje skladbe iz teh dveh lestvic.

 

Bolj izkušeni učenci so seveda opazili, da so dostikrat v določeni skladbi poleg lestvičnih tonov tudi ne-lestvični. Torej se v skladbi nahajajo tudi toni, ki ne spadajo v lestvico (tonaliteto), v kateri je skladba napisana. Mimogrede  – tonaliteta je kompliciran pojem ki ga bom razložil drugič; zaenkrat naj samo zadošča zelo poenostavljen podatek, da je tonaliteta podobno kot lestvica ampak hkrati precej več. (Zveni skrivnosto kajne).

Učenec, ki opazi da so v skladbi tudi nelestvični toni, bi lahko vprašal: “Zakaj se v skladbi, ki se imenuje npr. Sonatina v C-duru, pojavljajo toni, ki ne spadajo v C-durovo lestvico?”. Poenostavljen odgovor je, da so to dodatni toni, ki popestrijo skladbo in okrasijo melodijo, vendar je glavna podlaga in izbor tonov za skladbo še vedno osnovna durova lestvica. Malo bolj izčrpen (in zaenkrat nejasen) odgovor pa bi bil, da ti dodatni toni sicer ne spadajo v lestvico (ali drugače rečeno v ‘osnovno tonaliteto’), ampak večinoma spadajo v tako imenovano ‘razširjeno tonaliteto’.

Ta odgovor, ki sicer je malo bolj natančen, je hkrati zaenkrat neuporaben, ker vprašanje razlaga s pojmi, ki jih zaenkrat še ne poznamo. Zato pa nameravam kmalu napisati en sestavek o tem kaj je tonaliteta in kaj je razširjena tonaliteta.

Sedaj pa si pobližje poglejmo durovo lestvico.

 

 

OSNOVNI PODATKI O DUROVI LESTVICI

 

Durova lestvica je na nek način nasprotje molove. Učenci dostikrat rečejo, da durova lestvica zveni veselo, molova pa otožno ali žalostno. Skoraj vedno pa se najde tudi kdo, ki za ti dve lestvici uporabi tudi kak drug besedni opis.

 

Pravzaprav je besedni opis občutka v vsakem primeru samo poenostavitev.

Destvo je, da vsakemu posamezniku durova (ali molova) lestvica zveni na nek svoj način in da praktično vsi učenci prepoznajo razliko, ne samo v zvenu ali (lahko bi rekli tudi) barvi lestvice, ampak tudi v občutju ki ga ta lestvica povzroči, ko jo slišimo.

Če nahitro poenostavljeno povzamem – durova lestvica večini ljudi zveni veselo, molova pa žalostno.

 

Pomembno je, da si zapomnemo kako zveni durova lestvica in da prepoznamo njen zven, če jo nekdo zaigra. Čim večkrat bomo durovo lestvico zaigrali ali pa zapeli, tem lažje bomo prepoznali njen zven.

 

Durova lestvica vsebuje sedem različnih tonov, osmi po vrsti pa je oktavna ponovitev prvega. (začetnega) tona.  Prvi oziroma začetni  ton v lestvici, na katerem je zgrajena cela lestvica se imenuje tudi osnovni ton lestvice. Cela lestvica se imenuje po tem osnovnem tonu.  Zadnji ton v lestvici je oktavna ponovitev osnovnega tona.

 

Primer: C-durova lestvica

 

C          D         E          F          G         A         H         C

 

Lahko bi rekli, da ko igramo lestvico navzgor , je občutek, kot da bi plezali po lestvi. Zato tudi rečemo, da vsak posamezni zaporedni ton lestvice predstavlja stopnjo v lestvici.  Ton C je začetni (osnovni) ton lestvice in zanj rečemo, da je ton C prva stopnja te lestvice.  Ton D je drugi po vrsti, zato rečemo, da je ton D druga stopnja. Ton E je tretji po vrsti, torej je to tretja stopnja, in tako naprej.  Na koncu zaporedja tonov (v tem zgornjem primeru) pa je spet ton C, ki je oktavo višje od začetnega tona. Ker je ta ton osmi po vrsti, lahko rečemo, da je to osma stopnja. Ker pa je ta zgornji ton C hkrati tudi osnovni ton lestvice, lahko tudi rečemo, da je to prva stopnja (oktavo višje).

 

Tako durova, kot molova lestvica vsebujeta sedem različnih tonov. Razlika med njima pa so različne razdalje na različnih mestih med posameznimi stopnjami lestvice.

Bistvo durove lestvice  (poleg dejstva da vsebuje 7 tonov) je v specifičnem zaporedju razdalj med lestvičnimi stopnjami, ki je značilno samo za durovo lestvico.

Ali rečeno drugače – če ima lestvica točno določeno specifično zaporedje razdalij med stopnjami, ki je značilno za durovo lestvico, potem je to durova lestvica.

Kakšno je to zaporedje razdalj bomo videli zelo kmalu, pred tem pa na hitro ponovimo nekaj, kar moramo poznati, če hočemo razumeti to zaporedje. Poznati moramo dve osnovni razdalji, ki se pojavljata med različnimi stopnjami v durovi lestvici.

 

Vsi učenci, od drugega razreda naprej, že poznajo dve osnovni razdalji med stopnjami v lestvici. Prva razdalja se imenuje ‘cel ton’ (ali samo ‘ton’), druga razdalja pa ‘polton’.

Najlažje določimo ti dve razdalji tako, da si  pomagamo s klaviaturo. Sicer že vsi vemo, ampak za vsak slučaj ponovim – razdalja med dvema tipkama na klaviaturi je cel ton takrat, ko je ena tipka vmes. In razdalja med dvema tipkama je polton takrat, ko vmes med tema dvama tipkama ni nobene druge tipke.

 

Hitra opomba za večjo jasnost: opazimo kako beseda TON pomeni dve različni stvari.   1. Lahko pomeni posamezen zvok ki ima določeno višino.  2.  Po drugi strani pa lahko pomeni tudi določeno razdaljo med dvema zvokoma različne višine. Če to vemo in razumemo, potem tale naslednji stavek ne bo zvenel več čudno:  “Med tonom C in tonom D je razdalja cel ton. “

Slovensko poimenovanje the dveh razdalij izhaja iz latinščine (tonus, semi-tonus)

 

Poglejmo si konkretno, kakšne so razdalje med posameznimi stopnjami v C-durovi lestvici. Tule spodaj so navedene te razdalje. (Vsak učenec pa naj doma s pomočjo klaviature preveri, če je to res.)

 

Med 1. in 2. stopnjo v lestvici  (med tonoma C in D)  je razdalja –  cel ton (1)

 

Med 2. in 3. stopnjo v lestvici  (med tonoma D in E)  je razdalja –  cel ton (1)

 

Med 3. in 4. stopnjo v lestvici  (med tonoma E in F)  je razdalja –  polton (½)

 

Med 4. in 5. stopnjo v lestvici  (med tonoma F in G)  je razdalja –  cel ton (1)

 

Med 5. in 6. stopnjo v lestvici  (med tonoma G in A)  je razdalja –  cel ton (1)

 

Med 6. in 7. stopnjo v lestvici  (med tonoma A in H)  je razdalja –  cel ton (1)

 

Med 7. in 8. stopnjo v lestvici  (med tonoma H in C)  je razdalja –  polton (½)

 

 

 

Vsak učenec mora poznati to specifično zaporedje razdalj, ki je značilno za durovo lestvico.

 

Še enkrat ga ponovimo skupaj:

 

1          1          ½         1          1          1          ½

 

 

Še bolj jasno bo, če zaporedje razdalj med stopnjami v lestvici napišemo skupaj z stopnjami lestvice:

 

 

I      1     II     1     III    ½    IV    1     V    1     VI     1     VII    ½    VIII

 

 

(Stopnje lestvice običajno označujemo z rimskimi številkami.)

 

 

Na podlagi tega zaporedja lahko zgradimo katerokoli durovo lestvico. Poskusimo skupaj!  Če hočemo zgraditi durovo lestvico, morajo biti razdalje med posameznimi stopnjami v lestvici takšne, kot so navedene zgoraj.

 

Recimo da hočemo zgraditi durovo lestvico na tonu A, to se pravi hočemo zgraditi A-dur. Najprej napišemo 8 zaporednih tonov tako, da je začetni ton ton -A.

 

 

A         H         C          D         E          F          G         A

 

 

To zaporedje vsebuje osem tonov. Osmi je ponovitev prvega (samo da oktavo višje). Imamo torej osem stopenj.

To zaporedje seveda še ni končna rešitev. Če hočemo, da bo to zaporedje tonov postalo durova lestvica, moramo zagotoviti, da bodo med stopnjami take razdalje, kot so značilne za durovo lestvico.

 

Med 1. in 2. stopnjo mora biti razdalja cel ton (glej zgoraj, kjer je navedeno zaporedje razdalj v durovi lestvici). Preverimo če je res….. Med tonoma A in H je res razdalja cel ton. To je vredu. Ugotovili smo, da je  na drugi stopnji A-dur lestvice ton H.

 

Med 2. in 3. stopnjo mora biti razdalja cel-ton. Preverimo če je res…… Ni res – med tonoma H in C je razdalja polton, morala pa bi biti cel-ton. Torej moramo ton C zvišati v ton Cis.  Če ton C zvišamo v Cis, potem pa je razdalja med 2. in 3. stopnjo res takšna, kot mora biti, se pravi – cel ton. Ugotovili smo da je na tretji stopnji A-durove lestvice ton Cis.

 

Ta postopek, pri katerem preverjamo razdalje, in kjer neustrezne razdalje popravimo s pomočjo predznakov (višajev ali nižajev) ponovimo, dokler ne pridemo do konca lestvice – kar pomeni, do istoimenskega tona, kot je osnovni oziroma začetni ton lestvice.

 

Kdor je pravilno ugotovil, kje je potrebno postaviti predznake, da pridemo do pravega zaporedja razdalj ki je značilno za durovo lestvico,  je prišel do naslednjega zaporedja tonov. Tole je končna rešitev:

 

 

A         H         Cis       D         E          Fis       Gis       A

 

 

To zaporedje tonov se imenuje A-durova lestvica zato, ker so med toni te lestvice take razdalje, kot morajo biti pri durovi lestvici.

 

 

 

 

POIMENOVANJE RAZLIČNIH STOPENJ V LESTVICI

 

Vsaka stopnja v lestvici ima svoje ime in tudi razlog, zakaj se tako imenuje. Na tem mestu bom navedel samo imena posameznih stopenj, brez razlag zakaj so stopnje tako poimenovane. (Imena lestvičnih stopenj nameravam razložiti v enem izmed naslednjih zapisov o tonaliteti.) Od vseh teh si moramo zapomniti samo tri, in sicer imena za glavne stopnje (1., 4., 5.)

 

Zakaj rečemo, da so prva, četrta in peta stopnja glavnje stopnje,  medtem ko so druga, tretja, šesta in sedma stranske ….o tem več v enem od naslednjih zapisov, ki bo posvečen tonaliteti.

 

 

Prva stopnja se imenuje TONIKA

 

Druga stopnja se imenuje SUPER-TONIKA

 

Tretja stopnja se imenuje MEDIANTA

 

Četrta stopnja se imenuje SUBDOMINANTA

 

Peta stopnja se imenuje DOMINANTA

 

Šesta stopnja se imenuje SUBMEDIANTA

 

Tonu na sedmi stopnji rečemo vodilni ton, sicer pa se sedma stopnja imenuje SUBTONIKA

 

Osma stopnja je spet osnovni ton lestvice in je imensko enak tonu na prvi stopnji. Torej je osma stopnja ponovno TONIKA.

 

 

 

 

KOLIKO DUROVIH LESTVIC POZNAMO  V PRAKSI, KATERE SO IN KAKO SI JIH NAJLAŽJE ZAPOMNEMO (KATERE PREDZNAKE VSEBUJEJO)?

 

 

V glasbeni praksi so skladatelji uporabljali 15 durovih lestvic. Poleg C-durove lestvice, ki ne vsebuje nobenega predznaka še 7 lestvic z višaji in 7 lestvic z nižaji.

Vemo, da je v okviru ene oktave dvanajst različno zvenečih tonov. Ko se preseže okvir ene oktave, rečemo da gre za oktavne ponovitve teh dvanajstih tonov.

Torej govorimo o dvanajstih različno zvenečih tonih in na vsakem izmed teh tonov lahko zgradimo durovo lestvico. Po tej logiki bi moralo obstajati dvanajst različno zvenečih durovih lestvic (glede na različne višine osnovnih tonov teh lestvic). Različno zvenečih durovih lestvic je res samo 12, vendar pa je različnih durovih lestvic pravzaprav 15. Razlog je v tem, da 3 lestvice zvenijo isto kot  njene isto-zveneče dvojčice.

 

Lestvicam, ki zvenijo isto ampak se imenujejo različno, rečemo enakozvočne ali enharmonične lestvice. Npr. Fis-dur in Ges-dur lestvica zvenita popolnoma isto. Razlog je v tem, ker ton Fis zveni isto kot ton Ges, samo napiše se drugače (gre za drugačen zapis istega zvoka).

 

Torej – imamo 15 durovih lestvic.    C-durovo lestvico že vsi poznamo, sedaj se bomo pa hitro naučili še vse ostale:     7 durovih lestvic z višaji in potem še 7 durovih lestvic z nižaji.

 

V nižjih razredih glasbene šole učenci postopoma spoznavajo durove, in v višjih razredih tudi molove lestvice. Ko se teh lestvic nabere malo več, jih lahko začnejo učenci pozabljati. Naprimer – ne vedo več, katere tone vsebuje določena lestvica, katero so se (na)učili leto in pol nazaj – ali povedano drugače –  ne vedo katere predznake vsebuje določena lestvica.

Zato se pojavi potreba po nekem načinu  ali metodi, po kateri se da hitro ugotoviti, koliko oziroma katere predznake vsebuje določena lestvica. V nadaljevanju bom predstavil dve metodi, običajno metodo in hitro (instant) metodo.

 

 

Običajna metoda je metoda s kvintnim krogom. (glej Mali Glasbeniki 3, str. 55) Po tej metodi so lestvice razporejene v krogu glede na število predznakov, ki jih vsebujejo.

 

 

Opomba: Angleško govoreči svet namesto imena tona H uporabljajo ime tona B

 

 

Na vrhu kroga je C-dur lestvica, ki nima nobenega predznaka (vsi njeni toni niso niti zvišani, niti znižani).

V smeri urinega kazalca (v desno) si sledijo lestvice G-dur (1#), D-dur(2#), A-dur(3#), E-dur(4#), H-dur(5#), Fis-dur(6#) in Cis-dur(7#).  Torej – vsaka naslednja lestvica po vrsti ima en višaj več.

V nasprotni smeri smeri urinega kazalca (v levo) pa si sledijo lestvice z nižaji. Vsaka naslednja lestvica ima en nižaj več.  Takole: F-dur(1b), B-dur(2b), Es-dur(3b), As-dur(4b), Des-dur(5b), Ges-dur(6b) in Ces-dur(7b).

 

Trije pari lestvic so napisani skupaj (glej Mali Glasbeniki 3, str. 55).  Skupaj v paru sta lestvici, ki isto zvenita, samo drugače sta zapisani   (H-dur in Ces-dur, Fis-dur in Ges-dur, Cis-dur in Des-dur).

 

Zanimivo in pomembno dejstvo je, da vsaka naslednja lestvica v kvintnem krogu, ki vsebuje en predznak več od prejšnje, vsebuje poleg novega predznaka tudi vse predznak, ki jih je vsebovala  predhodna lestvica. Naprimer…. E-dur lestvica vsebuje 4 višaje: fis, cis, gis, dis.  Naslednja lestvica po vrsti v kvintnem krogu H-dur, pa vsebuje vse predznake, ki jih vsebuje tudi E-dur, torej fis, cis, gis, dis, poleg tega pa še en nov predznak –  ais.

 

Glede na to zakonitost postaneta obe zaporedji predznakov zelo pomembni. Ta dva zaporedja poznajo vsi učenci od drugega razreda naprej, in na podlagi tega zaporedja lahko hitro ugotovino katere predznake ima določena lestvica.

 

Zaporedje višajev: fis cis gis dis ais eis his

Zaporedje nižajev: b es as des ges ces fes

 

Krogu lestvic se reče kvintni krog zato, ker so si vse sosednje lestvice, druga od druge, oddaljene za interval čiste kvinte.

Sedaj pa želim na praktičnem primeru pokazat, kako ugotovimo koliko predznakov ima določena lestvica.

Najprej moramo poznati zaporedje višajev in zaporedje nižajev, nato pa se moramo naučiti še dva dodatna zaporedja, in sicer: zaporedje durovih lestvic z višaji (C G D A E H Fis Cis) in zaporedje durovih lestvic z nižaji (C F B Es As Des Ges Ces). Bistvo je v tem, da vemo, da ima C-durova lestvica nič predznakov, vsaka naslednja po vrsti pa ima enega več. Če hočem recimo ugotoviti koliko višajev vsebuje A-dur lestvica, povem zaporedje lestvic do A in štejem števili predznakov.  Takole:  C-dur – nič višjajev, G-dur – 1 višaj, D-dur – 2 višaja, A-dur – 3 višaji.

Ko ugotovim, da ima A-dur lestvica 3 višaje, naštejem prve tri višaje po vrsti (fis, cis, gis) in to so višaji ki jih ta lestvica vsebuje. Kar komplicirano.

 

Po tej metodi smo si, s pomočjo kvintnega kroga, pomagali ugotoviti, koliko predznakov vsebuje določena durova lestvica. Poznavanje in razumevanje kvintnega kroga je pomembno, vendar pa obstaja še ena hitrejša in enostavnejša metoda, kako hitro ugotoviti predznake lestvice.

 

 

Instant metoda, kako hitro ugotoviti katere predznake vsebuje določena lestvica je dokaj preprosta. Za začetek moramo poznati zaporedje višajev in zaporedje nižajev, potem pa si moramo zapomniti samo še naslednja preprosta pravila:

 

Pravila za lestvice z nižaji:

 

  1. C-dur lestvica je edina lestvica ki nima predznakov.
  2. F durova lestvica ima en nižaj – b, in je edina durova lestvica z nižaji, ki se ne začne z nižajem.
  3. Vse ostale lestvice z nižaji se začnejo z nižajem (B-dur, Es-dur, As-dur, Des-dur, Ges-dur, Ces-dur), in imajo en nižaj več (po zaporedju nižajev) od lastnega imena.

 

 

Npr. Es-dur lestvica se začne z nižajem (es) in ima en nižaj več (b, es   in še    as)

 

 

 

Pravila za lestvice z višaji:

 

  1. C-dur lestvica je edina lestvica ki nima predznakov
  2. Vse ostale lestvice, ki niso lestvice z nižaji, so lestvice z višaji.
  3. Zadnji višaj po vrsti višajev, ki jih vsebuje lestvica, je vodilni ton lestvice. Vodilni ton pa se nahaja malo sekundo (½ tona) pod osnovnim tonom lestvice.

 

 

Če se tole sliši malce zapleteno, nam bo takoj jasno s pomočjo primera.

Recimo, da hočemo ugotoviti katere predznake ima lestvica E-dur. Ker vemo, da je F-dur edina lestvica z nižaji, ki se ne začne z nižajem, je logično da mora biti  E-dur lestvica z višaji. Nato se vprašamo:  kateri ton vodi navzgor v ton E. Odgovor je: ton dis vodi navzgor v ton E.     E-dur torej vsebuje višaje: fis cis gis dis.

 


GOVORILNE URE PO TELEFONU

Obvestilo za vse moje učence (in njihove starše):  Nekateri smo že vzpostavili komunikacijo in mi pošiljate naloge in vprašanja, druge pa pozivam da vzpostavimo komunikacijo. Starše in starejše učence prosim, da me pokličete na moj telefon. Dosegljiv bom vsak dan v popoldanskem času. Z vsakim posebej bi rad govoril o planu dela, ocenjevanju in ostalih aktualnih stvareh.


LESTVICE LESTVICE LESTVICE

Ena najpomembnejših stvari pri glasbeni teoriji in praksi so lestvice. Takoj v prvem razredu glasbene šole učenci spoznajo znano zaporedje not : C D E F G A H C .   In potem takoj na začetku drugega razreda (ponavadi pa še prej) učenci zvejo, da se temu zaporedju reče C-durova lestvica.

OBSTAJA VEČ VRST LESTVIC. Nekatere spoznamo in jih igramo tudi pri inštrumentu (durova lestvica, naravna molova lestvica, harmonična molva lestvica, melodična molova lestvica), nekatere druge pa samo omenimo v višjih letnikih (kitajska lestvica – pentatonika,  celotonska lestvica, Istrska lestvica, blues lestvica…) Različnih vrst lestvic in njihovih modusov (o modusih kdaj drugič) je veliko. V osnovni glasbeni šoli predvsem spoznamo najpomembnejše – durovo lestvico in molovo lestvico (ki ima tri različice).

Večina lestvic ki jih uporabljajo skladatelji so z nami že dolgo časa. Različne lestvice imajo lahko različno število tonov. Kitajska lestvica vsebuje samo pet različnih tonov in zato rečemo da spada med pentatonske lestvice (penta = 5). Durova in molova lestvica sta obedve heptatonske lestvice (sedemtonske), ker vsebujeta 7 različnih tonov.  Primer –   C D E F G A H (7 tonov) in ko dodamo še zgornji C,  dobimo celo C-durovo lestvico, ki sicer vsebije 8 tonov, ampak!! samo 7 je različnih.

ZAKAJ JE POZNAVANJE LESTVIC (PREDVSEM PA DUROVE IN MOLOVE) POMEMBNO?!!!

Poznavanje lestvic ni pomembno zaradi tega, ker jih moraš znat, da dobiš dobro oceno! Poznavanje lestvic nam olajša igranje, branje not in razumevaje skladbe. Poleg tega je poznavanje lestvic podlaga za hitrejše prepoznavanje intervalov in akordov. Ampak že samo podatek, da poznavanje lestvic olajša branje not je zadosti, da razumemo zakaj so lestvice tako pomembne.

Ko se začnemo učiti inštrument in začnemo brati note je najlažje takrat, ko je skladba v C-duru in ni nobenih predznakov. Če pa dobimo novo skladbo ki je recimo v D-duru imamo na začetku skladbe (takoj za ključem) označeno, katere stalne predznake moramo upoštevati v tej skladbi. In tu postane dobro poznavanje lestvice bistveno. D E Fis G A H Cis D  – to so toni D-durove lestvice in ton Fis je normalni ton lestvice in ne zvišani ton. Ali rečeno drugače: v D-durovi lestvici je ton Fis je normalna tretja stopnja lestvice (medtem koje ton  F v D-duru znižana tretja stopnja).

Ko igramo skladbo v tej lestvici in vidimo noto v prvi praznini (violinski ključ), takoj pomislimo – ‘Fis’.  Pogosta napaka pri branju not je ta, da učenci igrajo vedno C-durovo lestvico s popravki (npr. D-durova lestvica je pravzaprav C-dur kjer je treba popraviti F v Fis  in še C v Cis). Ta pristo je napačen in upočasni branje not.  To se seveda zgodi takrat, ko se začne učenec učit novo skladbo, ki je npr. V D-duru, hkrati pa ne pozna D-durove lestvice zadosti dobro.

Preden povem kaj več o durovi lestvici, naj povem na kratko KAJ NASPLOŠNO JE LESTVICA (kaj velja za vse lestvice ne samo za durovo ali molovo) in iz česa izvira samo ime ‘lestvica’.

Lestvica je izbor različnih tonov in njihovo zaporedje. Ker je vseh možnih različnih tonov samo 12 (neupoštevajoč  enharmonskime oziroma enakozvočne ponovitve, kot npr Cis-Des), ima lestvica lahko največ 12 tonov. Taki lestvici, ki vsebuje vseh 12 tonov rečemo kromatična lestvica. Najpogostejše (najbolj pogosto uporabljane) so 5-tonske, 6-tonske, 7-tonske in 8 tonske lestvice. Od vseh teh sta daleč najbolj pogosti durova in molova lestvica (obedve sta 7-tonski).

Samo ime ‘lestvica’ izvira iz besede lestev. To je zato, ker so sosednji toni lestvice običajno (sploh pa pri znanih 7-tonskih lestvicah) blizu eden zraven drugega. In ko igramo lestvico navzgor (npr. C-dur lestvico C D E F G A H C), imamo občutek kot da se vzpenjamo po lestvi. Vsaka stopnica (letvica) je malo višja kot prejšnja.  Lestvici so včasih rekli tudi skala in v angleškem jeziku jo tudi tako imenujejo (scale). V italjanščini in latinščini beseda SCALA pomeni – lestev, lestvica, stopnice, stopnica.


Dragi Učenci!

 

Dokler se naša šola spet ne odpre, bomo s spoznavanjem glasbene teorije in prakse nadaljevali na daljavo, in sicer preko maila, telefona, objav na spletni strani glasbene šole in facebook skupini (več o tem v nadaljevanju).

 

Pouk bo združeval vaše samostojno delo in moje objave na Facebook skupini, ki sem jo ustvaril posebno za ta namen (tam bodo tudi vsi odgovori na morebitna vprašanja).

https://www.facebook.com/groups/212932409793115/

 

Objave se bodo po potrebi podvajale tudi na spletni strani naše glasbene šole:

Učenje na daljavo

 

Predlagam naslednji način dela:

Vsaj enkrat na teden si vzamemo toliko časa kot ga imamo skupaj pri pouku in se v tem času ukvarjamo s teorijo in petjem. To pomeni – sami si določimo in vzamemo eno učno enoto (povprečno dve strani v delovnem zvezku) in jo samostojno predelamo. Začnemo seveda tam, do kjer smo v delovnem zvezku prišli skupaj.

Snov pozorno preberemo in skušamo razumeti kar je napisano. Kot ponavadi so potem, ko preberemo novo snov, vedno kake nejasnoti (ne razumemo) in vprašanja.

Običajno bi samo dvignili roko in me vprašali. Sedaj pa mi vsa vprašanja prosim napišite in pošljite na moj mail    bernardpresern@gmail.com   ali pa še bolje na Facebook skupino, kjer bodo odgovore lahko videli vsi učenci oziroma ostali pridruženi člani skupine (starši). Če pa je kaj nujnega ali ne gre drugače me seveda lahko pokličete tudi po telefonu (031 335 428).

 

Proti koncu ‘učne’ ure si rezervirajte še čas za izvajanje ritmične in melodične vaje, ki se nahajajo na zadnjih straneh delovnega zvezka (podrobnejša navodila sledijo).

Naloge, ki so (kot veste) tudi na koncu delovnega zvezka, si določite sami od sebe (koliko in kdaj), ali pa vam pri tem pomagajo starši. Na teden naredimo vsaj 3 vaje za domačo nalogo, ni pa potrebno več kot eno stran, razen če se slučajno kdo ne more zadržat, da ne bi rešil dveh. J

 

Na facebook skupini bodo poleg odgovorov na vaša vprašanja tudi povezave za poslušanje glasbe. Te skladbe si poslušajte večkrat in mi tudi napišite kakšen vaš komentar ali pripombo na njih. Upam da vam bo ta skupina v pomoč in podporo pri učenju glasbene teorije, kar pomeni da so vsa vprašanja in pripombe učencev v zvezi z snovjo in ostalimi objavami ne samo dobrodošle ampak zaželjene. Poleg tega boste na nek način v stiku tudi z sošolci!

 

Lep pozdrav

 

Bernard

 

 

….in ne se pozabit včlanit

https://www.facebook.com/groups/212932409793115/